Aktualne novice

detektivska agencija

Se vam zdi, da vam prisluškuje detektivska agencija?

Ste v zadnjem času grešili, zdaj pa se bojite, da je partner najel detektiva in da vam ta prisluškuje? Lahko se pomirite. V Sloveniji je prisluškovanje protizakonito, zato vam tudi detektivska agencija ne sme prisluškovati.

Kdo so detektivi? Kaj lahko delajo in česa ne smejo, pa si lahko preberete v nadaljevanju.

Kdo je detektiv?

Saj poznate film o Sherlocku Holmesu, detektivu, ki je s svojim pretkanim nosom spretno odkrival grehe ljudi, ki so jih želele njegove stranke zasačiti.

zasebni detektiv

No, če je v filmu detektiv predstavljen kot oseba, ki je deležna popolne avtoritete, ki vsak primer z lahkoto razreši v trenutku, je realnost malce drugačna.

V Sloveniji je trenutno skupno čez 90 detektivov in detektivk.

Naloga detektiva je zbiranje obdelava, posredovanje podatkov bodisi za fizično osebo bodisi za podjetja. V Veliki Britaniji so zelo razširjeni, največkrat tudi kot pomoč policiji pri raziskovanju težkih primerov. 

V Sloveniji pa jih največkrat uporabijo podjetja, predvsem ko želijo svoje delavce zasačiti pri raznih delovnopravnih kršitvah.

Kdaj delodajalec poišče pomoč detektiva?

Velikokrat se zgodi, da delodajalec posumi, da delavec zlorablja pravico do zadržanosti z dela zaradi bolniške. Če hoče potrditi svoj sum, pokliče detektivsko agencijo.

Na podlagi izdanega pooblastila se začne detektivsko delo, ki pa se deli na dva pristopa:

  • Kontrola bolniške odsotnosti – detektiv vas obišče na naslovu prebivališča in preveri, ali ste doma oziroma ali spoštujete zdravnikova navodila zdravljenja
  • Nadzor bolniške odsotnosti – dalj časa trajajoče opazovanje delavca, morebitne kršitve navodil zdravljenja pa detektiv tudi slikovno dokumentira 

Navodila zdravljenja, ki jih delavcu predpiše pristojni zdravnik, mora delavec v času bolniške odsotnosti spoštovati, sicer mu lahko delodajalec poda izredno odpoved pogodbo o zaposlitvi.

Omenjena navodila oz. režim gibanja detektiv pridobi od pristojnega zdravnika, saj brez predpisanih navodil delodajalec ob sumu kršitev ne more ukrepati. 

Primeri iz prakse kažejo, da preverjanje bolniške odsotnosti pogosto razkrije tudi druge kršitve.

Nemalokrat delavci v času bolniške odsotnosti za svoj ali za tuj račun opravljajo dejavnost, ki sodi celo v dejavnost delodajalca (kršitev konkurenčne prepovedi).

Neredki so tudi primeri, ko je delavec zaradi bolezni odsoten z dela, predpisano ima počivanje na domu, hkrati pa gre smučat v tujino.

Delodajalci angažirajo detektiva tudi za odkrivanje in dokazovanje drugih disciplinskih kršitev, med drugim tudi za preverjanje zlorabe povračila stroškov prevoza.

Delavec lahko namreč delodajalcu poda napačne oziroma lažne podatke o prebivališču. Prijavljen je na enem naslovu, dejansko pa prebiva na naslovu, ki je bistveno bližje delovnemu mestu.

Ker je delodajalec dolžan delavcu povrniti stroške prevoza na delo in z dela, lahko delavec prejema višji znesek povračila, kot je do njega upravičen. 

Po zbranih ugotovitvah detektiv za naročnika izda poročilo in ga skupaj s potencialnimi dokazi predloži naročniku, ta pa potem odloči, ali bo zoper delavca kršitelja ukrepal. 

Ali mi lahko detektiv vroči sodno pošto iz sodišča?

Drži. Sodišča se na detektiva obrnejo, ko redna pot vročanja ni bila učinkovita, najpogosteje pa kadar se naslovniki izogibajo sprejemu sodne pošte, se neprestano selijo in spreminjajo naslove.

licenca detektiva

Naloge detektiva pa niso samo to

Delo detektiva je zelo zanimivo in raznoliko. Detektivi sodelujejo tudi z zavarovalnicami za preiskovanje sumov prevar ter zbirajo dokazno gradivo za odvetnike. V spekter del oz. naročnikov pa sodijo tudi:

  • delodajalci za preverjanje kršitev delovne zakonodaje (npr. odtekanje poslovnih informacij, inventurni manko, za potrebe izvajanja preizkusov alkoholiziranosti in testiranj na droge pri delavcih; vročanje vabila na zagovor ipd.)
  • starši, ki želijo preveriti, s kom se druži njihov otrok in kaj počne
  • upniki za zbiranje podatkov o dolžnikih
  • fizične in pravne osebe za preiskovanje kaznivih dejanj (neupravičeno prisluškovanje, razžalitev, obrekovanje idr.)
  • osebe, ki želijo preveriti svoje partnerje (preverjanje nezvestobe)
  • fizične in pravne osebe za preverjanje uspešnosti in poslovnosti poslovnih subjektov
  • sodišča za vročanja sodne pošte
  • osebe, ki želijo spoznati biološke starše, izgubljene sorodnike ali pogrešane osebe
  • fizične osebe, ki želijo opraviti testiranje s poligrafom

Kaj detektiv sme 

Zakon o detektivski dejavnosti pravi, da lahko detektiv zbira podatke od oseb ali iz javno dostopnih baz, pridobiva podatke iz uradnih evidenc, osebno zaznava in uporablja tehnična sredstva za slikovno snemanje ter druga sredstva za zavarovanje sledi (t. i. pasti za tatove, alkotester, test na droge ter tudi druge forenzične teste). 

Včasih so roke detektiva bolj zvezane, kot se zdi na prvi pogled, ali pa kakor prikazujejo v detektivskih nadaljevankah. Zato mora detektiv uporabljati svoje znanje, črpati iz preteklih izkušenj, predvsem pa mora biti zelo iznajdljiv, včasih tudi malo pretkan. Vse z dobrim, a zakonitim namenom, da čim prej reši primer. Detektiv pri svojem delu lahko posega v zasebnost posameznika, vsi posegi pa morajo uresničevati načelo zakonitosti in sorazmernosti, saj je lahko v nasprotnem primeru pridobljeno dokazno gradivo nezakonito, sodišče pa se na nezakonite dokaze ne bo oprlo.

Zato, pazite: predno angažirate detektiva, se prepričajte, da je resnično detektiv in da ima potrebno znanje ter izkušnje. V Sloveniji je čez 90 detektivov, kot pa opozarja Detektivska zbornica Republike Slovenije je vsaj še enkrat toliko tistih, ki opravljajo detektivsko dejavnost brez licence. 

Česa detektiv ne sme?

Detektiv ne sme opravljati nalog, ki so po zakonu odrejene policiji in sodiščem. Tako ne sme preiskovati kaznivih dejanj, razen kaznivih dejanj, ki se preganjajo na zasebno tožbo.

Pri svojem delu ne sme uporabljati prikritih preiskovalnih ukrepov, ki jih lahko uporabljajo Policija, Slovenska obveščevalno-varnostna agencija in Obveščevalno varnostna služba.

To pomeni, da detektiva ne boste mogli najeti, da bi za vas nadzoroval elektronske komunikacije s prisluškovanjem in snemanjem bodisi vašega partnerja, zaposlenega ali poslovnega partnerja. Niti ga ne boste mogli najeti za kontrolo pisemskih pošiljk, ker bi vas zanimala vsebina pošte, ki jo prejema sosed. Lahko pa na drugi strani detektiva najamete za opravo tovrstne preiskave, če torej sumite, da ste žrtev tovrstnih aktivnosti (neupravičenega prisluškovanja in zvočnega snemanja, nedovoljene objave zasebnih pisanj…). 

Vodilo detektiva pa niso le zakoni, temveč tudi Kodeks detektivske poklicne etike. Detektivi so zavezani k molčečnosti, resnici, njihova najvišja vodila so strokovnost, vestnost in preudarnost.

Kako poteka delo detektiva?

Ko se odločite, da boste najeli detektiva, že vnaprej premislite, kaj od njega pričakujete.

Ko se boste srečali z detektivom, bo najprej želel, da mu podrobno predstavite vaš primer in posredujete vse podatke, s katerimi razpolagate.

Po uvodnih podatkih se bo, tudi glede na vaša pričakovanja, odločil, ali bo sprejel vašo nalogo. 

Nato bo pripravil strategijo oziroma načrt, kako se bo lotil reševanja vaše zadeve. Hkrati bo ocenil tudi stroške in vam dal v podpis pooblastilo.

Nato sledi izvedba preiskave, ki običajno pomeni terensko delo (detektiv pridobi izjave oseb, opravi oglede, pridobi listinsko dokumentacijo ipd.). 

Po zbranih dokazih bo sestavil izčrpno poročilo in vam predal vse dokaze, najsibodi ugodna ali ne.

Uspeh detektivskega dela je odvisen predvsem od:

  • težavnosti primera,
  • izkušenj detektiva in strokovnega znanja,
  • pa tudi od objektivnih okoliščin.

Neredko se tudi zgodi, da ima naročnik pričakovanja in želje, da bo detektivska preiskava pokazala npr. zlorabo bolniškega staleža, zato so tudi razočarani ob seznanitvi z dejstvi in suhoparnim detektivskim poročilom, iz katerega izhaja, da delavec dejansko spoštuje navodila zdravljenja.

Kako lahko postanem detektiv?

V slovenskem prostoru ni na voljo šole za detektive, imeti pa morate najmanj visokošolsko izobrazbo. Vsak bodoči detektiv mora opraviti strokovno usposabljanje in izobraževanje v obsegu 80 ur, da lahko pristopi k detektivskemu izpitu, ki ga mora tudi uspešno opraviti. 

Poznavanje zakona in uredb

V času usposabljanja se bodoči detektiv spozna s krovnim Zakonom o detektivski dejavnosti in pravno ureditvijo detektivske dejavnosti, spozna osnove pravosodnega sistema javne uprave in upravnega postopka, spozna osnove kriminalistike, kazniva dejanja, prekrške ter ostalo pravno ureditev. Prav tako se pred izpitom kandidati poučijo o delovni etiki detektiva in človekovih pravicah ter opravijo praktično usposabljanje.

Licenca in detektivska izkaznica

Po uspešno opravljenem izpitu in varnostnem preverjanju, se pridobi certifikat o licenci in detektivska izkaznica, s katero se detektiv izkazuje pri svojem delu.

Poleg visokošolske izobrazbe in opravljenega detektivskega izpita, pa je zelo zaželeno, da ima detektiv tudi določene sposobnosti. 

Nekatere sposobnosti detektiva:

  • potrpežljiv z večjo mero koncentracije, saj je večurno čakanje običajni del detektivovega delovnika
  • prilagodljiv in iznajdljiv
  • dobre komunikacijske veščine
  • natančen in nepristranski.

Poleg tega pa mora biti vešč upravljanja s tehnologijo. Stežka bo detektiv, ki ni vešč uporabe fotoaparata, za naročnika pridobil potrebno kakovostno slikovno gradivo na zakonit in učinkovit način v takšni meri, da si tega naročnik ne bi mogel zagotoviti sam. 

Kakšne so cene detektivska agencije?

Cena detektivskih storitev je običajno odvisna od primera do primera, saj na ceno vplivajo dejavniki, kot so kompleksnost in težavnost preiskave, vrsta uporabljene opreme in tehnike ter število detektivov, ki so vključeni v delo.

Urna postavka za delo detektiva se tako lahko giblje od 50 – 150 eurov na uro. Seveda ni enako zahtevno opraviti kontrole bolniške odsotnosti delavca na domu ali pa preiskovati zavarovalniške goljufije.

Zahtevnejše preiskave terjajo bistveno večji časovni vložek, kot pa ga prikažejo detektivske nanizanke in filmi.

Pretežni del detektivovega delovnika je lahko tudi večurno in večdnevno čakanje ter opazovanje lokacije ali osebe, zato se detektivi z naročnikom individualno dogovorijo o predvidenem obsegu ur in predvidenem strošku dela.