politetrafluoretilen
Splošno

Razvoj teflona

Teflon ali politetrafluoretilen je visoko specializirana, a kljub temu vsem dobro znana plastika, po zaslugi zelo razširjene uporabe kot plast proti sprijemanju na kuhinjskem posodju. Zgodovina razvoja tega polimera pa sega približno 80 let nazaj, precej pred prihodom teflonskih posod. Leta 1938 je politetrafluoretilen nenamerno odkril ameriški kemik Roy Plunkett, ki je raziskoval hladilne tekočine v razvojnem centru DuPonta. Njegove nenavadne lastnosti so hitro vzbudile zanimanje in podjetje DuPont je kmalu pričelo z množično proizvodnjo te plastike. Ker je bila takrat proizvodnja teflona relativno draga, se je največ uporabljal za specializirane aplikacije – v letalski in vesoljski industriji, v medicini, finomehaniki in specialnih industrijah.

Leta 1954 je z domačim eksperimentiranjem francoski inženir Marc Gregoire ustvaril prvo posodo s slojem proti sprijemanju iz teflona. Po začetnem uspehu so kmalu praktično po celem svetu politetrafluoretilen pričeli uporabljati v ta namen. Tako je ta plastika postala znana širši množici potrošnikov v takrat hitro rastočih gospodarstvih, še vedno pa se je področje uporabe nenehno širilo in danes teflon najdemo v mnogih izdelkih, kjer ga ne bi pričakovali, ali pa ga sploh ne opazimo. Nanosi teflona so zaradi dobrega drsenja aplicirani na mnogih drsečih predelih, ki morajo zdržati določene obremenitve. Uporablja se tudi v obliki tesnilnih trakov za zatesnitev vodovodnih in drugih napeljav na spojih. Veliko ga uporabljata vesoljska in letalska industrija.

Ena od bolj pomembnih lastnosti teflona je tudi njegova kemijska in biološka inertnost oziroma nereaktivnost, zato se lahko uporablja pri pripravi hrane. Na drugi strani lahko izpostavimo njegovo gladkost, je namreč praktično najbolj gladka plastika. Njegova gladka površina preprečuje bakterijam, da bi se ugnezdile vanj, in tako je teflon idealna izbira za bolnišnične pripomočke, kot je kateter. Tu je nevarnost bolnišničnih okužb velika in s teflonom obdani pripomočki, ki se vstavljajo znotraj telesa, so kritično pomembni za varnost pacientov in zdravstvenega osebja.